Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podprl protivaldne protestnike v Iranu in napovedal možnost vojaškega posredovanja, kar je sprožilo oster odziv teheranskih oblasti. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Ghalibaf je opozoril, da bo Iran v primeru kakršnega koli vmešavanja ZDA obravnaval ameriške vojaške sile in oporišča na Bližnjem vzhodu kot legitimne cilje. Napetosti so se stopnjevale po izbruhu množičnih protestov po vsem Iranu, kjer državljani zahtevajo konec desetletij represije in izražajo nezadovoljstvo nad kritičnimi gospodarskimi razmerami, ki so terjale že več smrtnih žrtev. Nekdanji iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za podporo iranskemu ljudstvu in poudaril, da so predsednikove besede vlile upanje tistim, ki se spopadajo z vodstvom države. Kljub temu iranske oblasti ostajajo nepopustljive in trdijo, da gre pri nemirih za tuje vmešavanje. Trenutno zaostrovanje retorike sledi prejšnjim vojaškim izmenjavam in ameriškim napadom na iranske jedrske zmogljivosti, kar še povečuje tveganje za širši regionalni konflikt med obema državama.

Kampanja za jedrsko razorožitev (CND) je pozvala britansko vlado k uradni izjavi o vrnitvi ameriškega jedrskega orožja v Veliko Britanijo, zahtevajoč transparentno razpravo in glasovanje v parlamentu. To sledi medijskim poročilom o premikih visoko prioritetnih ameriških transportnih letal. Medtem je poročilo opozicijskega medija Iran International razkrilo, da je izraelski raketni napad tik pred prekinitvijo ognja ubil višjega iranskega jedrskega znanstvenika Mohammada Reza Sadigha, ki je bil vpleten v tajni iranski program orožja.

V glavnem mestu Irana so izbruhnili obsežni protesti, ki so sovpadli z močno okrepljenimi opozorili iz Washingtona in Tel Aviva o morebitnem novem vojaškem posredovanju proti teheranskemu režimu. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo vojaške sile, medtem ko analitiki opozarjajo, da so sedanji nemiri morebiti del širšega načrta za destabilizacijo islamske republike. Analitik Trita Parsi je v svoji analizi izpostavil tri možne scenarije napada na Iran, obenem pa je poudaril, da bi takšne akcije prinesle katastrofalne posledice za regijo, saj interesi iranskega ljudstva niso prednostna naloga odločevalcev v Washingtonu in Tel Avivu. Dogajanje na ulicah Teherana se odvija v času, ko se iransko vodstvo spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarskimi pritiski. Stopnjevanje protestov in hkratne vojaške grožnje povečujejo tveganje za izbruh neposrednega oboroženega spopada. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi vojaško ukrepanje ZDA in Izraela lahko sprožilo nepredviden odziv Irana, kar bi destabiliziralo svetovni energetski trg in vplivalo na varnostno arhitekturo celotnega Bližnjega vzhoda. Vprašanje ostaja, ali so protesti spontan izraz ljudskega nezadovoljstva ali pa so strateško povezani z zunanjimi pritiski na jedrski program države.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Iranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike izvedle vojaške napade, če bo država poskušala obnoviti svoj jedrski program. Trumpovo opozorilo sledi nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta uskladila stališča glede regionalne varnosti in pritiska na teheranski režim. Trumpova administracija poudarja, da ne bo dopustila razvoja jedrskega orožja ali balističnih izstrelkov, ki bi lahko ogrozili zaveznike na Bližnjem vzhodu. Na grožnje se je odzval iranski predsednik Masoud Pezeshkian, ki je napovedal odločno maščevanje v primeru kakršne koli ameriške agresije. Napetosti med državama so sprožile tudi kritike znotraj ZDA, kjer je republikanski kongresnik Thomas Massie izrazil nasprotovanje Trumpovemu ultimatumu. Massie je poudaril, da bi se morala ameriška politika osredotočiti na reševanje notranjih težav namesto na stopnjevanje mednarodnih konfliktov. Stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in Teheranom vzbuja zaskrbljenost v mednarodni skupnosti zaradi možnosti novega vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Med tiskovno konferenco, na kateri je sodeloval tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, je Trump jasno poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri bombardiranju iranskih ciljev, če bo država poskušala obnoviti svoj program bogatenja urana ali razvoj balističnih raket. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih, da naj bi Teheran skrivaj oživljal svoje jedrske zmogljivosti, kar Washington razume kot neposredno grožnjo stabilnosti v regiji. Poleg jedrskega vprašanja je Trump pozornost namenil tudi notranjepolitičnemu dogajanju v Iranu, kjer potekajo obsežni protivladni protesti. Predsednik je prek družbenih omrežij sporočil, da so ameriške sile pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih demonstrantov. Uporabil je izraz, da je ameriška vojska "pripravljena in napolnjena" (locked and loaded), kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti za takojšen vojaški odziv v primeru nadaljnjega prelivanja krvi na iranskih ulicah. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je na grožnje že odzval, kar kaže na to, da diplomatski odnosi med državama ostajajo na najnižji točki. Trumpova administracija s temi izjavami potrjuje tesno vojaško zavezništvo z Izraelom, hkrati pa vzpostavlja pogoje za potencialno novo vojaško intervencijo na Bližnjem vzhodu, ki bi sledila preteklim zračnim napadom na iransko infrastrukturo.

Odnosi med Združenimi državami Amerike in Iranom so vstopili v novo fazo visoke napetosti, medtem ko se Islamska republika sooča z razširjenimi valovi notranjih protestov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril Teheran, da bodo ZDA posredovale in "rešile" iransko ljudstvo, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi protestniki. Trumpove izjave prihajajo v času, ko se protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranske valute rial, širijo v številna mesta, pri čemer je v spopadih z varnostnimi organi umrlo že najmanj sedem ljudi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z bojevito retoriko. Ali Šamhani, svetovalec vrhovnega voditelja, je napovedal, da bo Teheran "odsekal roko" vsakemu tujemu posredniku, ki bi se pod kakršnim koli izgovorom vmešaval v notranje zadeve države. Ali Laridžani, tajnik vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je brez predložitve dokazov obtožil Izrael in ZDA za podpihovanje nemirov. K vztrajnosti je svoje rojake pozval tudi Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki predstavlja opozicijo v tujini, medtem ko so se razmere dodatno zaostrile po junijskih ameriških napadih na iranske jedrske objekte.

Glede na satelitske posnetke, ki jih je analiziral Associated Press, je Iran verjetno izvedel neprijavljeno testiranje raket v svojem vesoljskem pristanišču Imam Khomeini. To poudarja prizadevanja Teherana za ohranjanje svojega orožarskega programa.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

Iranski predsednik Masud Pezeškian je javno napovedal, da bo odziv Teherana na kakršno koli obliko agresije oster in brezkompromisen. Njegova izjava je bila neposreden odgovor na nedavna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Pezeškian je poudaril, da Islamska republika Iran ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti in da so njene obrambne zmogljivosti pripravljene na morebitne konflikte. Istočasno je iranski zunanji minister Abas Aragči naslovil pismo na zunanje ministre več držav, v katerem jih je pozval k uradni obsodbi groženj, ki jih Združene države Amerike usmerjajo proti Teheranu. Iranska diplomacija s tem poskuša pridobiti mednarodno podporo in izolirati Washington v času naraščajočih napetosti. Teheran trdi, da retorika ZDA spodkopava regionalno stabilnost in krši mednarodna pravna načela.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Po srečanju z Benjaminom Netanjahujem je Donald Trump opozoril Iran, da bodo Združene države izvedle nove vojaške udare, če bo Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Trump je izjavil, da bodo ZDA napadle Iran, če bo ta poskušal obnoviti svoj program balističnih raket ali jedrski program.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Donald Trump je ponovil, da so ZDA pripravljene podpreti nov obsežen napad na Iran, če ta obnovi svoj jedrski program. Ponovno je pozval Hamas k razorožitvi in jih opozoril na "pekel", če tega ne storijo. Trump in Netanyahu sta govorila o premirju v Gazi in opozorila Iran.

Po srečanju Donalda Trumpa z Benjaminom Netanjahujem na Floridi je Netanjahu napovedal, da bo Trump prejel Nagrado Izraela, najvišje civilno priznanje v državi. Trump je ponovil grožnje Iranu glede jedrskega programa in raketnega arzenala ter pozval Hamas k razorožitvi, pri čemer je poudaril Netanjahujevo vlogo pri zagotavljanju izraelske varnosti.

Iran je uradno protestiral pri Združenih narodih zaradi nedavnih izjav in groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN je obsodil te "neodgovorne grožnje" v pismu Varnostnemu svetu ZN. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost glede izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o potencialnih novih vojaških napadih na Iran in pozvala k zadržanosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na šestem srečanju v letošnjem letu. Glavni temi pogovorov sta bili prihodnost območja Gaze in zaostritev politike do Irana. Trump je v izjavah pred srečanjem jasno podprl morebitne izraelske vojaške posege proti Iranu, če bi Teheran nadaljeval z razvojem svojega raketnega in jedrskega programa ali zavrnil nov dogovor. Po poročanju sta voditelja obravnavala tudi podrobnosti mirovnega načrta za Gazo, pri čemer Trump vztraja pri popolni razorožitvi gibanja Hamas, kar pa je slednje vnaprej zavrnilo. Poleg varnostnih vprašanj je obisk zaznamovala Trumpova trditev, da je pomilostitev Netanjahuja glede korupcijskih obtožb v Izraelu že v postopku oziroma zagotovljena. Te navedbe je izraelski predsednik Izchak Herzog v uradnem odzivu zanikal, kar kaže na določena razhajanja med ameriškimi pričakovanji in izraelskim pravosodnim sistemom. Kljub temu srečanje potrjuje tesno zavezništvo med voditeljema, ki se usklajujeta glede strateške prevlade na Bližnjem vzhodu in stopnjevanja pritiska na iranski režim, hkrati pa skušata doseči dogovor o končanju sovražnosti v palestinski enklavi pod ameriškimi pogoji.

Donald Trump je nakazal, da bi podprl izraelsko vojaško posredovanje, če bi Iran obnovil svoj jedrski program. Opozoril je, da bo ZDA podprl nadaljnje vojaške akcije proti Iranu, če bo Teheran obnovil svoj jedrski program ali raketne zmogljivosti. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v "obsežni vojni" z ZDA, Izraelom in Evropo.

Iran je razglasil izredne razmere, potem ko je predsednik Masoud Pezeshkian napovedal »popolno vojno« proti Združenim državam Amerike, Evropi in Izraelu. Odločitev je sprožila val protestov v Teheranu in drugih večjih mestih, kjer so se protestniki spopadli z iransko revolucionarno gardo. Po navedbah opozicijskih virov so varnostne sile uporabile solzivec in palice, da bi zatrle upore, vendar so bili v nekaterih predelih prisiljeni k umiku. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi napovedi Teherana o pospešeni obnovi jedrskih zmogljivosti. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost nad dogajanjem in pozvala izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnje stopnjevanje konflikta. Moskva se je odzvala predvsem na izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v ZDA, kjer je razpravljal o potencialnih novih vojaških napadih na Iran. Hkrati izraelski mediji poročajo o domnevni iranski infiltraciji v najbolj občutljive vojaške in varnostne objekte v Izraelu, kar še dodatno povečuje negotovost v regiji. Analitiki ocenjujejo, da so bojeviti toni iranskega predsednika namenjeni destabilizaciji srečanj med Donaldom Trumpom in izraelskim vrhom. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Iran kljub notranjim nemirom in gospodarskim težavam vztraja pri svoji agresivni zunanjepolitični drži, medtem ko Izrael pripravlja načrte za morebitno vojaško nevtralizacijo iranske jedrske grožnje.